Ne jočite ob mojem grobu,
nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem,
diamantni lest na snegu,
sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih,
ki krožijo po nebu.
Zvezda sem, njena blaga luč v noči
Ne jočite ob mojem grobu,nisem tukaj.
Vse se spreminja, nič ne izgine.
Vem, da pride dan,
ko se mi izgubi spred oči ta
zemlja in se življenje tiho
poslovi in mi potegne zadnjo
zaveso čez oči.
Pocivajte v miru draga teta Ana.Naj Vam bo lahka zemlja.Nekoc…se spet snidemo.
Ne jočite ob mojem grobu,
nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem,
diamantni lest na snegu,
sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih,
ki krožijo po nebu.
Zvezda sem, njena blaga luč v noči
Ne jočite ob mojem grobu,nisem tukaj.
Vse se spreminja, nič ne izgine.
Vem, da pride dan,
ko se mi izgubi spred oči ta
zemlja in se življenje tiho
poslovi in mi potegne zadnjo
zaveso čez oči.
Pocivajte v miru draga teta Ana.Naj Vam bo lahka zemlja.Nekoc…se spet snidemo.