Draga Marjana, počivaj v miru. Iskreno sožalje družini
Draga Marjana,
Tvoja prijaznost je imela moč, da je premostila vse razdalje, tvoj nasmeh pa je bil vir upanja in tolažbe. Vedno si znala videti dobro v vsakem človeku in v vsakem trenutku. Tvoja neomajna vera v dobro, tvoja nesebična ljubezen do ljudi in tvoja sposobnost, da si vedno našla svetlobo tudi v najtemnejših trenutkih, nas bodo navdihovali za vedno.
Tvoj zadnji pogovor z menoj ostaja kot dragocen spomin, ki ga bom nosil v srcu.
Ko te ni več, nas preplavi žalost, a obenem tudi globoka hvaležnost, da smo imeli priložnost biti del tvojega življenja. Tvoja prisotnost bo vedno ostala z nami, v naših mislih, v tvojih dejanjih in besedah, ki bodo še naprej odmevale v naših srcih.
Počivaj v miru, draga Marjana. Tvoj spomin bo za vedno živ, z nami.
Vsem tvojim domačim pa moje iskreno sožalje. V tem težkem času žalosti in bolečine vam želim moč, pogum in tolažbo, da boste našli mir v vseh lepih spominih, ki ste jih ustvarili skupaj.
Draga moja sošolka! Ne morem razumeti, da te ni več med nami. Bila si sonce, ki je svetilo in vsakemu si namenila lepo besedo. Naj ti bo lepo za mavrico in mogoče se nekoč še srečamo. Klemnu in Klavdiji pa iskreno sožalje!
Draga Marjana, spoznali sva se najprej virtualno, ti “Lucija”, jaz “regrat”. Pozneje sva se srečali in spoznali še osebno in postali luč druga drugi v daljših telefonskih pogovorih, v katerih sva si zaupali marsikaj. 19. julija sva se slišali zadnjič, ko si mi povedala več o zahrbtni bolezni in trpljenju. Pretresla me je vest o tvojem prezgodnjem odhodu. Počivaj v miru, prijateljica, naj tvoja duša odkriva nove galaksije, saj si tako rada potovala. V srcu ti prižigam lučko za na pot. Globoko sožalje vsej družini.
Žal si prehitro odsla naj ti bo lepo tam zgoraj nad mavrico bivša soseda
Draga Lučka! Ko si se po infarktu ponovno rodila, si bila ena od najbolj prepoznavnih blogerk v našem malem bloškem okolju. Tam smo se nekaj let redno srečevali, kmalu srečevali tudi v resničnem življenju, preživljali nepozabne večere, kot krušna mati si poskrbela za mojega Tačija, mimogrede sva se čisto nenačrtovano srečala v Parizu, kar je bilo že v obdobju tvojega intenzivnega potepanja po svetu, in bila siedina od blogerske družbe, ki si me razveselila na moji okrogli obletnici. Zadnji dve desetletji si živela kolikor se le da intenzivno, znala si si popestriti življenje na način, ki bi bil marsikomu pri teh letih nepredstavljiv. In lahko rečem, da si dobro doživela ta leta, ki so ti bila dana. Počivaj v miru!
Vse te dneve sem v mislih s teboj. Hvala, ker si se ob odhodu prišla poslovit. Začutila sem te…
Veliko lepega, pa tudi trpkega in žalostnega sva delili. Občudovala sem tvoj pogum, širino srca in zvezdavost. Radovedna in vedno učeča se. Topla. Srčna. Z velikim smislom za pisanje.
Naj ti bo samo lepo, draga Marjana. Pozdravi Kloti in tudi tiste, s katerimi smo se na spletu prepirali. Čas tako vse postavi na svoje mesto.
Velik objem v tvoje dimenzije in objemi najino Ajro še zame.
Draga Marjana, počivaj v miru. Iskreno sožalje družini
Draga Marjana,
Tvoja prijaznost je imela moč, da je premostila vse razdalje, tvoj nasmeh pa je bil vir upanja in tolažbe. Vedno si znala videti dobro v vsakem človeku in v vsakem trenutku. Tvoja neomajna vera v dobro, tvoja nesebična ljubezen do ljudi in tvoja sposobnost, da si vedno našla svetlobo tudi v najtemnejših trenutkih, nas bodo navdihovali za vedno.
Tvoj zadnji pogovor z menoj ostaja kot dragocen spomin, ki ga bom nosil v srcu.
Ko te ni več, nas preplavi žalost, a obenem tudi globoka hvaležnost, da smo imeli priložnost biti del tvojega življenja. Tvoja prisotnost bo vedno ostala z nami, v naših mislih, v tvojih dejanjih in besedah, ki bodo še naprej odmevale v naših srcih.
Počivaj v miru, draga Marjana. Tvoj spomin bo za vedno živ, z nami.
Vsem tvojim domačim pa moje iskreno sožalje. V tem težkem času žalosti in bolečine vam želim moč, pogum in tolažbo, da boste našli mir v vseh lepih spominih, ki ste jih ustvarili skupaj.
Draga moja sošolka! Ne morem razumeti, da te ni več med nami. Bila si sonce, ki je svetilo in vsakemu si namenila lepo besedo. Naj ti bo lepo za mavrico in mogoče se nekoč še srečamo. Klemnu in Klavdiji pa iskreno sožalje!
Draga Marjana, spoznali sva se najprej virtualno, ti “Lucija”, jaz “regrat”. Pozneje sva se srečali in spoznali še osebno in postali luč druga drugi v daljših telefonskih pogovorih, v katerih sva si zaupali marsikaj. 19. julija sva se slišali zadnjič, ko si mi povedala več o zahrbtni bolezni in trpljenju. Pretresla me je vest o tvojem prezgodnjem odhodu. Počivaj v miru, prijateljica, naj tvoja duša odkriva nove galaksije, saj si tako rada potovala. V srcu ti prižigam lučko za na pot. Globoko sožalje vsej družini.
Žal si prehitro odsla naj ti bo lepo tam zgoraj nad mavrico bivša soseda
Žalostno,da odhajajo mladi,dobri ljudje.Iskreno sožalje družini.Soseda Renata
Draga Lučka! Ko si se po infarktu ponovno rodila, si bila ena od najbolj prepoznavnih blogerk v našem malem bloškem okolju. Tam smo se nekaj let redno srečevali, kmalu srečevali tudi v resničnem življenju, preživljali nepozabne večere, kot krušna mati si poskrbela za mojega Tačija, mimogrede sva se čisto nenačrtovano srečala v Parizu, kar je bilo že v obdobju tvojega intenzivnega potepanja po svetu, in bila siedina od blogerske družbe, ki si me razveselila na moji okrogli obletnici. Zadnji dve desetletji si živela kolikor se le da intenzivno, znala si si popestriti življenje na način, ki bi bil marsikomu pri teh letih nepredstavljiv. In lahko rečem, da si dobro doživela ta leta, ki so ti bila dana. Počivaj v miru!
Vse te dneve sem v mislih s teboj. Hvala, ker si se ob odhodu prišla poslovit. Začutila sem te…
Veliko lepega, pa tudi trpkega in žalostnega sva delili. Občudovala sem tvoj pogum, širino srca in zvezdavost. Radovedna in vedno učeča se. Topla. Srčna. Z velikim smislom za pisanje.
Naj ti bo samo lepo, draga Marjana. Pozdravi Kloti in tudi tiste, s katerimi smo se na spletu prepirali. Čas tako vse postavi na svoje mesto.
Velik objem v tvoje dimenzije in objemi najino Ajro še zame.