Veking d.o.o.

Pomembni dogodki in mejniki

1785 - Pokopališče od župne cerkve premestijo k cerkvi Sv. Maksimiljana na severni strani mesta.

 

1832 - Začnejo se razprave o širitvi pokopališč pri Sv. Maksimiljanu in Sv. Duhu. Zamisli, da bi uredili novo pokopališče na Jožefovem hribu med cerkvijo in Kalvarijo, ne udejanijo.

 

1887 - Mestna občina na severozahodni strani Golovca kupi 4.000 kvadratnih sežnjev zemlje za drugo pokopališče, ki je sicer sodilo k Dobrovi. Ker so tu večinoma pokopavali ljudi, ki so umrli v bolnišnici, so ga imenovali kar bolniško pokopališče. S sklepom občinskega odbora pokopališče kasneje dobi naziv pokopališče v Črnem lesu.

 

1907 - Do leta 1907 za oskrbo vseh del na pokopališču in v mrliški vežici skrbi grobar oziroma vrtnar, za pokopališče pa komisija, ki so jo sestavljali trije člani mesta (od tega vsaj en član občinskega odbora), mestni fizik, mrliški oglednik ali njegov namestnik in pogrebni komisar, ki je bil zadolžen za poslovanje s strankami. Lastnih vozil za prevoz mrličev mesto ni imelo, zato so to delo opravljali obrtniki ali drugi. Leta 1907 je mesto prevoz prevzelo v svoje roke in julija ustanovilo pogrebni zavod.

 

1930 - Uporabljati začnejo oddelek na vzhodnem krilu mestnega pokopališča.

 

1938 - Zaradi higienskih vzrokov začnejo razmišljati o ukinitvi bolniškega pokopališča in premestitvi v Čret. V neposredni bližini se je namreč hitro razvijalo naselje Nova vas, higienskim predpisom pa ni ustrezala niti mrliška veža, ki je bila primitivno urejena in brez pitne vode. Zaradi pomanjkanja prostora selitev ni bila mogoča. Po komasaciji Mestne občine Celje z okoliško občino Celje leta 1935 se število prebivalstva v mestni občini močno poveča (s 7.000 na približno 20.000 prebivalcev), zaradi urbanističnih razlogov pa začnejo postopno omejevati pokope na nekdanjem okoliškem pokopališču na Golovcu, ki so ga nameravali preurediti v park zaslužnih mož. Za razliko od pokopališča na Selcah, ki mu je dala Mestna občina Celje nemški značaj, so na okoliškem pokopališču pokopavali slovenske meščane, voditelje in prosvetljence, ki so delovali v Celju od druge polovice 19. stoletja dalje. Med najznamenitejšimi so bili jezikoslovec Vatroslav Oblak, vodja različnih gospodarskih podjetij in ustanov Anton Božič, soustanovitelj Posojilnice Ludvik Filipič, poslanec in narodni voditelj Ivan Dečko, stavbenik Ferdinand Gologranc, šolnik Armin Gradišnik, pravnik in javni delavec Juro Hrašovec, veletrgovec in mecen Anton Kolenc, celjski opat in rodoljub Franc Ogradi, politik in gospodarstvenik Josip Sernec, industrijalec Peter Majdič, zdravnik, narodni buditelj in politik Štefan Kočevar itd. Pokopališče je tako na nek način predstavljalo simbol slovenstva, zato je njegov kulturno-zgodovinski pomen za Celje še danes velik.

 

1939 - Zaradi pomanjkanja prostora na centralnem pokopališču v Čretu mestna občina v tem času izda predlog in razpiše natečaj za razširitev centralnega pokopališča ter povečanje upravnega poslopja z mrliško vežo. Pokopališče so želeli razširiti na 12 hektarjev, v njem pa naj bi bil tudi poseben prostor za revne in umrle v bolnišnici (za grobove je morala skrbeti občina), prostor za pokop vojakov v času miru (vojaško pokopališče je bilo tedaj na spodnjem oddelku, na katerem je bilo pokopanih 1.372 vojakov), kostnica za v I. svetovni vojni padle vojake in park. Načrte žal prekriža II. svetovna vojna.

 

1945 - Pod pokopališki okoliš preide ves mestni okraj - mesto Celje in 19 okoliških vasi s skupno 22.260 prebivalci.

 

1947 - Mestni ljudski odbor ustanovi samostojno komunalno podjetje Pogrebni zavod MLO Celje pod operativnim vodstvom Direkcije gospodarskih podjetij MLO Celje. Njegove dejavnosti so opredeljene kot 'oskrba pogrebov in mrliškega prevoza ter uprava pokopališč'. Podjetje prevzame upravo pokopališč v Čretu (mestno pokopališče) in na Golovcu.

 

1948 - Direkcija se reorganizira in se razdeli na tri dele oziroma direkcije. Pogrebni zavod preide pod Direkcijo komunalnih podjetij in upravo stavb.

 

1950 - Podjetje se preimenuje v Pogrebni zavod – Celje; s pokopi začnejo na večjem oddelku na zahodni strani pokopališča.

 

1952 - Obnovijo mrliško vežico.

 

1955 - Ljudski odbor opredeli Pogrebni zavod kot pomembno gospodarsko enoto.

 

1968 - Gospodarsko enoto preimenujejo v gospodarsko organizacijo. Njene dejavnosti obsegajo     vzdrževanje pokopališča, pogrebe, ekshumacije, mizarske storitve, prodajo krst in drugih potrebščin ter kamnoseška dela. Direktor postane inženir Janez Ogner, ki povabi v podjetje Franca Kelherja, izučenega mizarja.

 

1974 - Občinske komunalne službe - Plinarna in vodovod, Ceste in kanalizacija, Snaga - Javne naprave, Pogrebni zavod ter Skupnost skupnih služb - se združijo v skupno Komunalno podjetje.

 

1978 - Komunalno podjetje preimenujejo v Komunalo Celje. Začnejo se prvi pogovori o premestitvi vojaškega dela pokopališča zaradi pomanjkanja pokopnega prostora. Opustijo pokopališče na Golovcu.

 

1981 - Ob koncu sedemdesetih podjetje zaide v hude finančne težave. Razmišljati začnejo celo o pripojitvi podjetja k Javnim napravam. S 15. januarjem 1981 vršilec dolžnosti direktorja TOZD Pokopališka služba postane Franc Kelher, konec leta pa že prevzame štiriletni direktorski mandat. Na tem položaju ostane do naslednje reorganizacije Komunale, ko pogrebno službo ločijo od ostalih komunalnih dejavnosti. To je bilo leta 1992. Skupaj z Mestno občino Celje je bila sprejeta odločitev, da se pogrebna služba ne izvaja več v okviru komunalnega podjetja. Franc Kelher se je moral čez noč odločiti, ali je pripravljen prevzeti dejavnost kot zasebnik. Istega leta opravijo tudi prvi vojaški prekop ter uredijo oddelek za vojaško pokopališče.

 

1982 - Uvozijo prvi kopalni stroj.

 

1983 - Prekopljejo prvo ''živo'' pokopališče v Višnji gori.

 

1984 - Zgradijo nekaj novih objektov – cvetličarne, garaže, skladišča in poslovne prostore na Popovičevi 2, kamor se kasneje preselijo s Teharske 2a. V devetem sektorju pokopališča uredijo tudi poseben prostor za žarne pokope ter sto žarnih pokopnih prostorov, dejavnost mizarstva pa zaradi nerentabilnosti opustijo.

 

1985 - Francu Kelherju potrdijo drugi mandat direktorja TOZD Pokopališka služba.

 

1987 - V upravljanje prevzamejo kompolsko pokopališče, zgradijo kamnoseško delavnico in ponovno oživijo tovrstno dejavnost.

 

1989 - S sprejetjem statuta se Komunala Celje preimenuje v Javno podjetje Komunala Celje.

 

1990 - Francu Kelherju potrdijo tretji direktorski mandat; zgradijo prizidek k mrliškim vežicam na Mestnem pokopališču in jih obnovijo ter prevzamejo Teharsko pokopališče. Razmišljati začnejo o ponovni reorganizaciji Javnega podjetja Komunala.

 

1992 - Zadnja reorganizacije podjetja Komunala Celje. Pokopališko dejavnost začne za Komunalo Celje izvajati podjetje Veking – inženiring, pokopališka in pogrebna dejavnost. 1. junija 1992 z Občino Celje in Javnim podjetjem Komunala sklene pogodbo o oddaji komunalne dejavnosti v izvajanje za eno leto. Podjetje prevzame 16 delavcev Komunale Celje in najame poslovno stavbo (1,2 mio slovenskih tolarjev) z inventarjem za opravljanje dejavnosti, obe pokopališči ter spremljajoče objekte (mrliške veže). Dokler ni bil sprejet Odlok o javnih službah v občini Celje sklepajo pogodbo za vsako leto posebej.

 

1994 - Ureditev ozvočenja na pokopališču Kompole.

 

1996 - Pokopališče v Kompolah prevzame v upravljanje Občina Štore.

 

1997 - Končajo z obnovo Detičkove vile, kamor preselijo poslovne prostore. 25. maja 1997 Veking d.o.o z Mestno občino Celje sklene prvo Pogodbo o koncesiji za urejanje pokopališč ter za pokopališko ter pogrebno dejavnost. Veljati začne Zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Italijanske republike o urejanju vojnih grobišč. V skladu s Pogodbo o koncesiji za urejanje pokopališč ter za pokopališko in pogrebno dejavnost Mestna občina Celje podjetju Veking d.o.o. na podlagi 37. člena Zakona o gospodarskih in javnih službah na osnovi javnega razpisa z odločbo 24. marca 1997 podeli koncesijo za izvajanje javne službe urejanja pokopališč, izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti na Mestnem pokopališču Celje in na pokopališču Teharje. Veking tako na osnovi koncesijske pogodbe v uporabo, vzdrževanje in upravljanje dobi vse pokopališke infrastrukturne objekte in naprave. Po pogodbenem določilu se koncesionar obveže, da bo ustrezno vodil evidenco umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov in kataster komunalnih naprav na pokopališču.

 

1998 - Začnejo z izgradnjo objekta, kjer naslednje leto uredijo cvetličarno in garaže za vozni park.

 

1999 - Z Zakonom o ratifikaciji sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Zvezne republike Nemčije o vojnih grobovih državi uredita problem ohranjanja in vzdrževanja vojnih grobov. Vlada Republike Slovenije pooblasti Veking d.o.o. za tehnično izvedbo nalog v RS, ki izhajajo iz sporazumov o vojnih grobovih. Uredijo vojaško pokopališče v Kranju.

 

2000 - Z 20. aprilom 2000 začne veljati Odlok o pokopališkem in pogrebnem redu na    območju Mestne občine Celje, ki podrobneje določa pravice in obveznosti upravljavca (Veking d.o.o.) in drugih oseb pri urejanju in vzdrževanju pokopališč, pri pogrebnih storitvah in pri hrambi umrlih. Po odloku upravitelj prevzame Celjsko mestno pokopališče za območje mesta Celja in okoliških naselij ter pokopališče Teharje z okoliškimi naselji. Upravitelj mora na osnovi določil odloka skrbeti za ustrezno urejenost pokopališča oziroma grobov, nagrobnih spomenikov, oddajanje prostorov za grobove v najem in njihovo vzdrževanje, hrambo umrlih, pokope, pogrebne slovesnosti ter vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču.

 

2001 - Mestna občina Celje in Veking d.o.o. preuredita in združita dve grobnici v eno, ki je odslej namenjena umrlim občanom brez dedičev oziroma tistim, ki nimajo sredstev, da bi poskrbeli za njihov pokop in grobni prostor.   Stroške pokopa v teh primerih, na leto jih je približno 60, krije mestna občina iz proračuna. V skupni grobnici, ki je opremljena z novim nagrobnim obeležjem, so  tudi žare s posmrtnimi ostanki rodbin Marovšek - Suhač in Fajgelj, ki sta odstopili svoji grobnici.

 

2002 - Uredijo vojaško pokopališče v Ljubljani.

 

2003 - Pri delih na Mariborski cesti odkrijejo sledi dveh pokopališč v dveh plasteh. Najstarejši ostanki so iz leta 1868. Prekop opravi podjetje Veking. Skupaj z mestno občino in s sredstvi, ki jih prispeva tudi DARS, uredijo prostor za raztros pepela, ki bo mogoč po 1. maju 2004.

 

2004 - Veking uredi Poslovilno dvorano z orglami, ki je namenjena slovesu od pokojnika pred upepelitvijo. Na ta način naj bi podjetje dvignilo raven svojih tržnih storitev, svojcem pa omogočilo še bolj humano in etično slovo od pokojnika.

Zapora ceste Zapore ceste bodo: POKOPALIŠČE CELJE 31.10.2019 od 7.00 do 17... Preberi več...

Kontakt

Veking d.o.o. / Teharska cesta 54 / 3000 Celje
Tel: 03 428 13 00 / E-pošta: veking@t-2.net / Dežurna služba: 051 330 360

Nahajte se na: O Vekingu Pomembni dogodki in mejniki